|
|
|
 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
.
OSNOVE PASIVNE
HIŠE |
|
|
Varstvo okolja
Moramo se zavedati, da gradbena dela niso odvisna samo od finančnega položaja, temveč tudi od drugih kriterijev. Desna grafika prikazuje razvoj ogljikovega dioksida (CO2) v atmosferi: Naraščanje v zadnjih 30 letih je enako kot pred tem naraščanje v zadnjih 200 letih. Glavni povzročitelj je emisija ogljikovega dioksida, do katere pride z izgorevanju fosilnih energetskih delcev. 90% CO2-emisije povzroči stanovanjsko ogrevanje ter gretje vode.
Gradbeniki praviloma niso seznanjeni s tem, kako lahko doprinesejo k redukciji škodljivih snovi:
Enodružinska hiša s 140 m2
ogrevanega prostora, ki ustreza
zahtevam najnovejših predpisov za prihranek energije,na leto že samo pri hišnem ogrevanju povzroči 2,7 t emisije ogljikovega dioksida!
Pri izgorevanju 1 kg rjavega premoga nastanejo 4 kg CO2, pri 1 kg črnega premoga 3,3 kg,pri 1 l lahkega kurilnega olja 2,7 kg, celo pri okolju prijaznemu zemeljskemu plinu še vedno nastane 1,85 kg CO2 na m3. Vzrok za vedno večjo količino je povezava ogljika (C) in kisika (O) iz zraka. |
Poraba
Kakšno je stanje porabe? Iz grafike je razvidno, da je za stari način gradnje na leto potrebne 220 kWh toplotne energije na m2 ogrevane površine. Zato je poraba kurilnega olja 22 l na m2 ter emisija ogljikovega dioksida 60 (!) kg na m2 na leto. Vendar tudi novogradnja, ki ustreza zahtevam predpisov za prihranek energije, še vedno povzroči emisijo ogljikovega dioksida, ki znaša 20 kg na m2 na leto. Včasih učinki ogljikovega dioksida še niso bili dovolj znani, tako da lastnikom starejših hiš ne moremo očitati. Toda danes bi se gradbeniki morali zavedati tega problema.
Tehnologija pasivne hiše je zastavljena tako, da se količina ogrevanja zmanjša na nujno potrebno ogrevanje, ki je omejeno le na nekaj dni na leto. V primeru enodružinske hiše bi to predstavljala montirana toplotna moč 2 kW, torej zmožnost kaloriferja. To ustreza 15 kWh na leto na m2 ogrevane bivalne površine.
Taka poraba je tudi cilj pasivne hiše. Iz gornje grafike pa je razvidna tudi količina prihrankov:
Pasivna hiša porabi pribl. 80% manj toplotne energije kot zgradba, narejena po najnovejših predpisih za prihranek energije.
Če življenjska doba v povprečju znaša 50 let,bi to za okolje pomenilo:
Že samo ena povprečna pasivna enodružinska hiša bi v 50 letih prihranila
100 t ogljikovega dioksida! |
 |
| Stroški ogrevanja
Malo toplotne energije pomeni tudi malo stroškov ogrevanja:
Stroški ogrevanja, ki za enodružinsko hišo znašajo 100 EUR na leto, niso redkost.
|
|
Kaj je pasivna hiša?
 Pasivna hiša je zgradba, pri kateri poraba toplote na leto ne presega 15 kWh na m2 ogrevanega prostora.
Pasivna hiša je zgradba, ki ne potrebuje običajnega sistema za ogrevanje.
V primeru pasivne hiše se ostanek toplote prenaša skozi prezračevalne naprave skupaj z dovajanim zrakom.
Izguba in pridobitev toplote
Ti. "čudež" mora biti utemeljen z bilanco toplotnega toka. Situacija v primeru nizkoenergijske hiše: Do izgube toplotne energije pride zaradi zračenja in transmisije skozi ovoj zgradbe vključno z okni. Dobra stran pa je, da mora biti le malo več kot polovica izgube izravnana z aktivnim ogrevanjem.
|
Tudi nizkoenergijska hiša ima na voljo dodatne izvire toplote:
Več kot 10% toplotne energije povzročijo notranji viri: ljudje (vsak človek v povprečju odda 80-100 W toplote), luči ter toplota, ki jo oddajajo gospodinjski aparati.
Nizkoenergijska hiša dobi skoraj 25% toplotne energije skozi stekla za toplotno zaščito. Kljub temu pa večja površina oken ne prinaša energijskih prednosti, saj s transmisijo istočasno pride tudi do izgube.
Situacija v primeru pasivne hiše:
Tudi tu pride do pridobitve iz internega in solarnega vidika. Odločilna pa je negativna stran:
Izguba toplote z zračenjem znižabilanco toplotnega toka nizkoenergijske in pasivne hiše za pribl. 80%. |
Izguba toplote s transmisijo se v primeru ovoja zgradbe zniža za pribl. 60%.
 |
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
